Logo
Križišče
Kaj odmeva v slovenskih medijih
← Podkasti
Novica

Jezikanje

RTVSLO – Val 202 · Jezik

Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Izvirni vir ↗Apple Podcasts ↗

Epizode

Najnovejše zgoraj
Novica
10 min
Jezikanje

Prvi madžarizem je zapisal že Primož Trubar

Előd Dudás je madžarski jezikoslovec z budimpeške Filozofske fakultete, na kar ob njegovi izredno lepi slovenščini gotovo ne bi pomislili. Strokovno se ukvarja z raziskovanjem jezikovnih stikov med madžarščino in slovenščino, zato nam je lahko zlahka pojasnil, da je prvi potrjeni madžarizem uporabil že Primož Trubar v prvi slovenski knjigi.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

KꝊ$ꝊꝨ€Ꝇ 100

Slab teden od 100. obletnice smrti Srečka Kosovela se o njegovem življenju in delu pogovarjamo z literarnim zgodovinarjem in teoretikom dr. Janezom Vrečkom, ki je nedavno izdal knjigo Čas je prostor. V njej se je med drugim poglobil v Kosovelov odnos do v tistem času porajajoče se kvantne fizike in skozi to na novo analiziral nekatere Kosovelove pesmi in njegov pogled na svet.

Poslušaj
Novica
8 min
Jezikanje

Novi korpus lahkega branja v slovenščini

Osemindvajseti maj je mednarodni dan lahkega branja. Opozarja na pomen lažje razumljivega jezika, ki omogoča dostop do informacij tudi ljudem s kognitivnimi oviranostmi. V tokratnem Jezikanju zato predstavimo projekt LahTex, v okviru katerega nastajata korpus lahkega branja v slovenščini in orodje za prevajanje besedil v lahko branje.

Poslušaj
Novica
10 min
Jezikanje

Italijanka Angela Balzano: Primorščine sploh ne razumem

Angela Balzano je asistentka z doktoratom na Oddelku za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete. V Slovenijo je z juga Italije najprej prišla v okviru krajše študijske izmenjave. Takrat si je mislila, da ima srečo, ker se ji ni treba naučiti slovenščine. Ko pa so ji tu ponudili službo, se je lotila tudi tega izziva. Danes ji gre odlično. Njena najljubša beseda je lipa, več pa pove v tokratnem Jezikanju.

Poslušaj
Novica
10 min
Jezikanje

Mark Evans: Avstralski zgodovinar, navdušen nad Iztokom Mlakarjem

Mark Evans je avstralski zgodovinar, ki je bil ob selitvi v Slovenijo prepričan, da bo njegovo odlično znanje angleškega jezika tu velika prednost. Pa je kmalu ugotovil, da Slovenci zelo dobro govorimo angleško. Sam pa se zato spopada s slovenščino. V resnici jo že obvlada, težavo mu predstavljajo le strokovni članki. Všeč mu je naša dvojina in jo tudi zelo vestno uporablja, čeprav ima partnerja iz Primorske, ki jo uporablja le redko. Mark Evans nam pove več o izzivih učenja slovenščine, med drugim o tem, kako mu je pomagalo ori znanju nemščine.

Poslušaj
Novica
14 min
Jezikanje

Bralna pismenost v času, ko otroci "tapkajo in drsajo" po slikanicah

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji lahko prebere in razume le preprosta besedila, najvišjo stopnjo besedilnih spretnosti dosega le 5,4 % Slovencev (povprečje OECD je sicer 10,6 %). Približno polovica Slovencev letno ne prebere niti ene knjige. O tem govorimo s sogovornicama: dr. Tina Bilban je predsednica slovenske sekcije IBBY (Združenje za uveljavljanje mladinske književnosti), mag. Darja Lavrenčič Vrabec pa vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Poslušaj
Novica
15 min
Jezikanje

Prodajalci bureka med najbolj doslednimi pri spoštovanju Zakona o javni rabi slovenščine

Ob raziskovanju jezikovne krajine v slovenskih mestih hitro ugotovimo, da je vedno več napisov v izložbah ter nad trgovinami in lokali v tujih jezikih, največkrat v angleščini. O tem, ali gre za kršitev zakona, kdo bi moral to nadzorovati in zakaj bi se mi morali s tem ukvarjati, se pogovarjamo s predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša prof. dr. Kozmo Ahačičem.

Poslušaj
Novica
16 min
Jezikanje

Slovenščina je ogrlica, namenjena temu, da jo nosimo

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je na razstavi z naslovom Ne uničujte Slovenski Jezik!! Pisma inštitutu na ogled postavil pisma, ki so jih jezikoslovcem v zadnjih letih poslali ljudje. Dopisi, pogosto polni kritik, čustev in tudi jezikovnih napak, razkrivajo poseben odnos Slovencev do meterinščine. O njem bomo govorili tudi v tokratnem Jezikanju.

Poslušaj
Novica
16 min
Jezikanje

Kaj za vraga so kokošmož, atapot, bagelj in madžaron?

Izšel je prvi del Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, zato se z jezikoslovko dr. Metko Furlan pogovarjamo o nastajanju slovarja, v katerem je skoraj sedem tisoč gesel, o najstarejših in najzanimivejših zoonimih, pomenu etimologije ter o Novem etimološkem slovarju slovenskega jezika.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

So ločila v SMS-ih pasivno agresivna?

Velik del komunikacije na daljavo danes predstavljajo besedilna sporočila, ki si jih pošiljamo prek najrazličnejših aplikacij. Kakšen jezik pri tem uporabljamo in kako se ta razlikuje glede na to, kateri generaciji pripadamo, preverjamo v tokratnem Jezikanju.

Poslušaj
Novica
14 min
Jezikanje

Kako se ves svet lahko uči govoriti slovensko?

Prek spletnega tečaja Slonline, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, se slovenščine uči skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Mesečno pa ga aktivno uporablja od 4000 do 5000 ljudi. Konec lanskega leta so tečaj nadgradili, dodali so mu učbenik, opravili pa so tudi raziskavo o sporazumevalnih potrebah priseljencev. Tokrat bomo zato jezikali o novostih, ki jih je prinesla nadgradnja, o izzivih učenja in poučevanja slovenščine za tujce ter o tem, zakaj bi nas to sploh moralo zanimati.

Poslušaj
Novica
27 min
Jezikanje

Aljoša Harlamov: Bralec je identiteta, ki jo imam najdlje

Tednu, v katerem smo zaznamovali prvi nacionalni dan branja, ne more slediti nič drugega kot ponedeljkovo Jezikanje, posvečeno prav tej prekrasni dejavnosti. O tem, zakaj brati, o bralskem užitku, svetu z več bralci in dobrih (slovenskih) knjigah klepetamo z literarnim zgodovinarjem, kritikom in pisateljem, predvsem pa bralcem Aljošo Harlamovom, ki pravi, da je ciničen do marsičesa, a do branja nikoli.

Poslušaj
Novica
11 min
Jezikanje

Kaj o nas pove naša pisava?

Gostja tokratnega Jezikanja je grafologinja Sabina Kalan, ki pojasnjuje, kaj vse lahko njenemu izurjenemu očesu pove naš rokopis. Marsikaj pa lahko izve tudi na podlagi čačk, ki jih ljudje ustvarjamo med kakšnim telefonskim klicem ali dolgočasnim sestankom. Predvsem pa poudarja, kako pomembno je za nas pisanje z roko.

Poslušaj
Novica
12 min
Jezikanje

Jezikovne igre bogatijo in ohranjajo besedni zaklad ter vzbujajo ljubezen do jezika

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama. Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.

Poslušaj
Novica
20 min
Jezikanje

Kako se športni novinarji pripravijo na prenose?

Zdi se preprosto, zdi se, da vedo vse "iz glave". A v uri ali dveh prenosa je treba povedati toliko imen krajev in ljudi, brez vmesnih pavz in stokanja, da je seveda za vsak prenost nujna vnaprejšnja priprava. Tudi jezikovna. Gost: novinarski in reporterski kolega iz športne redkacije Marko Polak.

Poslušaj
Novica
11 min
Jezikanje

Slovenski balkan trap je "mehkejši", bolj zasanjan in introvertiran kot srbski ali hrvaški

To, katere besede izbiramo, kako nekaj povemo in o čem najpogosteje govorimo, je včasih še zgovornejše kot to, kaj povemo. Zato se je dr. Jernej Kaluža, raziskovalec s Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede lotil analize besedil glasbenih del balkan trapa. Pojasnil bo, kakšen jezik uporabljajo ustvarjalci, kako se razlikuje glede na državo, iz katere je pisec besedila, katere besede so v teh besedilih najpogostejše in kaj teme, ki se jih lotevajo, povedo o sodobni družbi in njenem pogledu na ljubezen.

Poslušaj
Novica
14 min
Jezikanje

Medslovanščina, "vmeščina" med slovanskimi jeziki

Medslovanščina je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen je medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. V dvodelni seriji o umetnih jezikih se tokrat lotimo "slovanskega esperanta", kot tudi pravijo medslovanščini.

Poslušaj
Novica
15 min
Jezikanje

Umetni jeziki: Od glasbenega in logičnega do ženskega jezika

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan. Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.

Poslušaj
Novica
11 min
Jezikanje

Andrés Alejandro Klemen: Besedam trola, piha in orto se v Argentini raje izogibajte

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.

Poslušaj
Novica
14 min
Jezikanje

Govoriti in pisati, dva različna jezika

Kaja Dobrovoljc* raziskuje značilnosti slovenskega govora. Med drugim je ugotovila, da je govorjena slovenščina manj skladenjsko raznovrstna in pestra kot pisana slovenščina in da se v zasebnih pogovorih pogosteje popravljamo kot pri javnih nastopih. Pa tudi to, da se moški med govorjenjem večkrat popravljajo kot ženske. *Dr. Kaja Dobrovoljc je računalniška jezikoslovka, ki kot raziskovalka sodeluje s Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ter Inštitutom Jožef Stefan.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

Kako se Slovenci žalimo?

Dr. Jaka Čibej je raziskovalec, ki se na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ukvarja z računalniškim jezikoslovjem. Pred kratkim se je lotil popisovanja slovenskega tabujevskega besedišča - torej kletvic, slabšalnih izrazov in podobno. Zakaj, kakšna je uporabna vrednost takšne raziskave in kaj nam pove o slovenski družbi, izveste v tokratnem Jezikanju.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

Besede v letu in leto v besedah

Cambriški slovar je pred nekaj dnevi kot besedo leta navedel pridevnik parasocialen in s tem odprl lov na vse mogoče (in nemogoče) izbore besed. Lovi jih tudi Jezikanje. Tokrat na mednarodni konferenci eLex 2025: elektronska leksikografija v 21. stoletju, ki jo je organiziral Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Poslušaj
Novica
15 min
Jezikanje

Pravopis 8.0

Slovenija je tik pred izdajo nove "pravopisne ustave". Končuje se peta, zadnja javna razprava ob predlogu pravopisnih pravil Pravopis 8.0, ki so jih pripravili Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU in sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rokopisi vseh poglavij so bili predani uredništvu novega pravopisa, ki bo zdaj pripravilo končno izdajo.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

Kopanje po koptščini

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika. Od novembra se je lahko učite tudi v Ljubljani. Več o koptskem jeziku pa v tokratnem Jezikanju razložita dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti in Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki v okviru magistrske naloge pripravlja prvo koptsko slovnico v slovenskem jeziku.

Poslušaj
Novica
12 min
Jezikanje

Kaj je že to, reformacija?

Konec tedna smo zaznamovali dan reformacije, zato nas zanima, če veste, kdo je bil Primož Trubar, kdaj je izšla prva slovenska knjiga, ali znate našteti še kakšno delo, ki je nastalo v reformaciji ter kaj vas najbolj moti pri sodobni slovenščini. Skratka, skupaj bomo obnovili nekaj lekcij iz osnovne šole.

Poslušaj
Novica
14 min
Jezikanje

Kako govoriti z nekom, ki ne govori

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. In ker je oktober tudi mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom, tokrat spoznamo logopedinji z Oddelka za otroško (re)habilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča. Predstavljamo Niko Zevnik in Saro Trošt.

Poslušaj
Novica
11 min
Jezikanje

Matej Pintar, zamejski učitelj slovenščine: Da govorim slovensko mi ni pomembno, ampak naravno

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. Tokrat spoznamo Mateja Pintarja, ki je že več kot 25 let učitelj na dvojezični osnovni šoli v Špetru. Po večini uči slovenščino. Ker je v Benečiji pogovorni jezik večinoma italijanščina, je zanj to, da kateri izmed učencev šolanje nadaljuje na slovenski srednji šoli in potem še na slovenski univerzi, velik uspeh. Ker imajo učitelji v zamejstvu v Italiji možnost enoletnega izobraževanja v Sloveniji, letos ne poučuje, ampak obiskuje predavanja magistrskega študija govora na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

Prevajanje sploh ni UIzi

Predstavniki in predstavnice strokovnih združenj in treh slovenskih univerz s področja jezikovnih poklicev so pred kratkim predstavili program meseca jezikovnih poklicev, ki pod sloganom UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno poteka od 29. septembra do 31. oktobra. Z jezikovno kampanjo želijo javnost opozoriti na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter odgovornost, ki jo za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike nosijo kot skupnost. V tem mesecu poskušajo načeti predvsem vprašanja o prednostih in pasteh uporabe umetne inteligence pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju, pa o etiki, transparentnosti in zaščiti avtorskih pravic v digitalnem okolju. Sogovorniki: Zdravko Duša, upokojeni prevajalec in avtor slogana UIzi prevedeno. UIzi zgrešeno.; dr. Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije; Živa Malovrh, predsednica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije; Diana Grden Jenko, predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev; Matjaž Juhart iz Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije; Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev in pobudnica kampanje…

Poslušaj
Novica
15 min
Jezikanje

Učenje jezikov – nove povezave v možganih in med ljudmi

Koliko jih pa vi govorite? In kako dobro? Je danes, ko si lahko pomagamo z neštetimi pripomočki in prevajalniki, znanje več jezikov sploh še pomembno? Tokrat se Ajda in Tadej pogovarjata z vami. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Poslušaj
Novica
13 min
Jezikanje

Štorje sz škrinje

Zadnja dva tedna smo jezikali v koroščini, štajerščini in dolenjščini. Povod sta bila dva razmeroma nova jezikovna koledarja (Koroški in Dolenjski argo). Tokrat pa gremo v Slovensko Istro, kjer je zgodbe svoje none Vance začela popisovati Mirella Baruca. Najprej na Facebooku, potem kot časopisni podlistek v Primorskem dnevniku, kmalu bodo izšle tudi v knjigi.

Poslušaj
Novica
9 min
Jezikanje

Dolenjski argo: Pa drgač?

Poleg štajerskega in koroškega slovarja zanimivih izrazov je na trg pred kratim prišel tudi dolenjski. Njegov avtor sicer ni avtohtoni Dolenjec, je pa Boštjan Narat v letih življenja z domačini govorico ponotranjil in jo vzel za svojo. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Poslušaj