Logo
Križišče
Kaj odmeva v slovenskih medijih
← Podkasti
Novica

Pogled v znanost

RTVSLO – Ars · Znanost

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.

Izvirni vir ↗Apple Podcasts ↗

Epizode

Najnovejše zgoraj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Zoogeografske meje Dinarskega krasa pojasnili z genomom jamskega hrošča

Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne zoo-geografske meje Dinarskega krasa na osnovi raziskav genoma jamskih hroščev. V pogovoru je povzel tudi spoznanja zadnjih desetletij o tem, da so jamski hrošči v teh kraških jamah precej starejši kot pa so pred metodami genetskih analiz (npr. verižna reakcija s polimerazo ali t.im. metoda PCR) raziskovalci jamskega sveta predvidevali prej. V okolju kraškega podzemlja so ekološke razmere ekstremne in za uspevanje živega sveta skrajno neugodne. Zaradi cikličnih podnebnih sprememb, zlasti izrazitih aridizacij (izsuševanj), so se predstavniki nekaterih živalskih skupin v milijonih letih svoje evolucije, naselili in se prilagodili na življenje v negostoljubnih okoljih kraškega podzemlja. Podzemlje Dinarskega krasa velja za enega od vrstno najbogatejših podzemeljskih ekosistemov na svetu. Med temi organizmi predstavlja skupina tu živečih hroščev podzemljarjev (Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini) eno največjih evolucijskih praskupin, ki so se od tu širile po ozemlju sedanje Evrope…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Znanstvena konferenca Evropa sreča stari Egipt v Ljubljani

S sobotnim ogledom gostujoče razstave izbora iz egipčanske zbirke dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v tržaški graščini oziroma muzeju in parku Miramar, in sarkofagov na pokopališču v Vipavi se je v soboto končala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom »Evropa sreča Egipt: Maksimilijan I. Mehiški in Anton Lavrin« (10. - 12.IX). Posvetili so jo diplomatu avstrijskega cesarstva in zbiralcu egipčanskih starin Antonu pl. Lavrinu ((*1789, Vipava – †1869, Milano) in avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu I. Mehiškemu ((*1832, Dunaj – †1867, Mehika), ki je iz nabora cesarskih zbirk na Dunaju nameraval ustanoviti muzej egipčanskih starin. Konferenca se je začela že v četrtek z ogledom egipčanske zbirke enega od organizatorjev konference, Narodnega muzeja Slovenije. Anton Lavrin je leta 1834 prevzel mesto generalnega avstrijskega konzula v Aleksandriji. Takoj po prihodu v Egipt je postal navdušen zbiralec staroegipčanskih starin. Kadar mu je čas dopuščal, je tudi sam izkopaval, v svoji vili v Aleksandriji, ki je bila uničena v požaru, je ustvaril obsežno egipčansko zbirko. O njunih poteh, zbirkah in vlogi pri povezovanju Evrope z Egiptom so govorili ugledni domači in tuji zgodov…

Poslušaj
Novica
23 min
Pogled v znanost

O pozitivnem vplivu migracij znanja

Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung, Jožef Stefan in ustanovitelj po vojni po njem imenovanega inštituta Anton Peterlin, Nobelovec Friderik Pregl, mednje pa sta osrednji kustosinji razstave uvrstili tudi Ljubljančanko Marijo Strojnik in njenega očeta Aleša Strojnika, leta 1955 avtorja prvega elektronskega mikroskopa v takratni Jugoslaviji. Z njo in avtoricama razstave Ireno Marušič iz muzeja in novinarko angleškega servisa takratne STA Evo Horvat smo kmalu po otvoritvi posneli pogovor o pozitivnem vplivu tovrstnih migracij, ki same po sebi nikoli niso škodovale temveč nasprotno, koristile družbi. FOTO: prof.dr. Marija Strojnik VIR: https://365.rtvslo.si/arhiv/

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Začetek spletnega dostopa do dediščine v naših muzejih

Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register premične kulturne dediščine oziroma premična e-dediščina je bil še edini manjkajoči del celovite sodobne javne politike njenega ohranjanja in predvsem javne dostopnosti s pomočjo interneta. Skupaj z resornim ministrstvom je projekt Premična e-Dediščina 2023-2025 koordinirala Služba za premično dediščino in muzeje v okviru NMS. Z njenim vodjo, kustosom Juretom Kusetičem in dokumentalistko kustosinjo Nino Sotelšek smo v pogovoru povzeli temeljne obrise in izhodiščno stanje spletnega dostopa do premične kulturne dediščine. Naslov premične e-dediščine: https://rpkd.nms.si/ FOTO: Z leve Nina Sotelšek in Jure Kusetič VIR: Program Ars, G.Tenze

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Gozdne sove: varovanje in monitoring PAM

Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) kot sodoben in neinvaziven način snemanja glasov sov in drugih v okviru NATURE 2000 varstveno pomembnih ptic. Rezultate je skupina raziskovalcev objavila v znanstveni reviji Natura Sloveniae. O tem pa več biolog dr. Al Vrezec, trenutno tudi predsednik znanstvenega sveta NIB z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Sogovornik že dlje časa raziskave usmerja posebej v sove, saj je npr. že diplomiral s temo o ekoloških dejavnikih na razširjenost izbranih vrst sov na Krimu blizu Ljubljane, znanstveni doktorat pa opravil na temo medvrstnih odnosov med gozdnimi sovami. FOTO: Sova kozača (strix uralensis) in sogovornik Vrezec VIR: Enej Vrezec

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Kako so pri nas pred pol stoletja razvijali industrijske robote

V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do zavidljivih rezultatov. To se žal ni nadaljevalo v prvih letih novoustanovljene države. Zgodbo o tem je pred nekaj leti v knjigi z naslovom Humanizacija dela napisal prof. dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Institutu 'Jožef Stefan'. Mi smo ga po izidu povabili v studio, danes pa bomo osvežili spomin na ta razvoj izpred dobrih štirih desetletij. FOTO: V industriji so roboti najprej opravljali težaška in težavna dela VIR: https://metrology.news/china-overtakes-usa-in-robot-density/

Poslušaj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Poskus muzejske rekonstrukcije vonja po tobaku

Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in eno vitrino namenil tudi vohanju tobaka. Z njim smo se pogovarjali o vidiku sodobne nesnovne kulturne dediščine, vonju in vohu, s katerima se ukvarja tudi t. i. antropologija vonja. Med drugim letos mineva 22 let od sprejetja UNESCOVE Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vključila tudi vonj in voh, kulturno-zgodovinsko pogojena fenomena kulturnih praks človeških skupin. Knez sodeluje tudi v raziskovalnem projektu Vonj in nesnovna kulturna dediščina (2024-2027), bil pa je član mednarodne raziskovalne skupine v okviru projekta Odotheka – knjižnica muzejskih in zgodovinskih vonjav. Leta 2024 je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. FOTO: Izsek z zajemom iz videa Srečka Lotriča, izdelovalca pip v Gorjušah pri Ble…

Poslušaj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Oaze biodiverzitete v slovenskem morju

V Tržaškem zalivu, v katerega sodi tudi slovensko teritorialno morje, širše vzeto pa v severnem Jadranu do Chioggie južno od Benetk, so ribiči že stoletja vedeli, kje se bo v mrežo ulovilo več rib. Raziskovalci iz Morske biološke postaje Piran so v okviru italijansko-slovenskega projekta »TreCorala« pred slabim desetletjem objavili knjigo, ki pripoveduje o tem, da je temeljni razlog za boljši ulov obstoj morskega življa polnih t.im. »biogenih formacij«, predvsem pa so opisali njihovo bogato biodiverziteto. Pred približno sedmimi tisočletji so se iz odmrlih apnenčastih oklepov po večini nevretenčarjev začele kopičiti gmote, ki so na muljastem dnu od 20 do 40 metrov globoko počasi začele dajati življenjski prostor številnim morskim živalim in rastlinam. Po predstavitvi dela smo se takrat s tremi avtorji knjige »Biodiverziteta biogenih formacij« izmed štirih pogovarjali o tem fenomenu severnega Jadrana, ki mu v Trstu pravijo »trezze«, v Benetkah pa »tegnùe«. Pri pogovoru so sodelovali biologi doktorji znanosti, Martina Orlando Bonaca, Borut Mavrič in profesor Lovrenc Lipej, ki je najprej opisal začetek raziskav teh organskih gmot. FOTO: Izsek iz biogene formacije, ki daje prostor šte…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Poznoantična zapora Claustra Alpium Iuliarum

Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič. FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je o…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Endemit na ljubljanskem gradu

Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni). VIR: Goran Tenze, pr…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Ali je kaos samo nered?

Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Juretu Zupanu, ki se je že pred več kot 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Še vedno sodeluje s Kemijskim inštitutom, sicer pa je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V pogovoru, ki je nastal v okviru 8. kemijskega tedna pred dvema letoma, je povzel historiat razumevanja pojma kaos in sodobno, znanstveno rabo tega pojma. Sicer pa le vnaprejšne "opozorilo": znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorije kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst (Bruselj,1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolj poznano kot "logistična enačba". FOTO: generična fotografija oddaje Pog…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Razstavni premislek o posledicah kolonializma v SEM

Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Predivo pajkov kot evolucijska pridobitev in biomaterial prihodnosti

Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkakovostnejših biomaterialov sploh. Zato poskušajo razumeti evolucijski pomen tega prediva, od nivoja molekul do njegove uporabe za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav za zdaj še niso dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršen koli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v tako rekoč vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Študija o kolektivnem spominu na naravne nesreče v srednjem veku

Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega prepletanja dvojezičnih izrazov tovrstne pisne in nezapisane dediščine, v svoj opus uvrstila tudi pred kratkim pri Založbi ZRC SAZU izdano študijo z naslovom »Zvonovi so sami zapeli – naravne nesreče in kolektivni spomin«. V povzetku predstavitve na spletni strani založbe so zapisali, »da se monografija vsebinsko večinoma naslanja na (t.im. »beljaški) potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta pred potresom«. Temeljno raziskovalno izhodišče dela je soočenje interpretacij zgodovinopisnega pristopa, ki temelji izključno na pisanih virih o dogodku (za razliko s Koroško, jih s Kranjske praktično ni) z interpretacijo nezapisanega ljudskega izročila. Avtorica izpostavlja, da slednja razlaga ne more dokazljivo pojasniti datumov dogodkov, lahko pa s poglabljanjem v nepisno dediščino odpre nova zgodovinska razumevanja teh dogodkov. Primer: g…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Krasoslovci ves teden na sledi ponoru ogljika v kraškem podzemlju

Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v krasu«. Pred začetkom je bil naš gost krasoslovec prof.dr. Franci Gabrovšek z inštituta, poleg njegovega kolega dr. Mitje Prelovška (tudi z inštituta) odgovoren za organizacijo in izpeljavo tokratnega, zdaj že kar tradicionalnega večdnevnega simpozija in hkrati šole. Enkrat na leto le-ta omogoča snidenje raziskovalcev kraškega podzemlja iz vsega sveta (letos 120 sodelujočih), tako tudi študentov, ki si na ta način pridobivajo potrebne raziskovalne izkušnje iz vsakokratne teme. In zakaj letošnja tema? Ogljik, ki v krasu kroži med organsko snovjo, zrakom, vodo in karbonatno kamnino, igra osrednjo vlogo pri raztapljanju in izločanju karbonatov. Tokrat krasoslovci skušajo dopolniti spoznanja o tem, kako se ogljikove poti v kraških masivih začenjajo, končujejo in prepletajo ter kakšen je globalni pomen teh procesov kot ponorov CO2. Več o tokratni krasoslovni šoli pa tudi na strani https://iks.zrc-sazu.si/ . FOTO: Krasoslovci merijo količine CO2 v kraškem podzemlju VIR: https://izrk…

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Kovači so bili predhodniki spoznavanja knjige narave

Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Eliniki dimokratia – grška republika« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov. Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstv…

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Merjenje srčnega tlaka z mikrofonom

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izboljšati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmišljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Manšeta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je prišla ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v manšeti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let

Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podel…

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

25 let revije Studia Historica Slovenica iz Maribora

Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije. FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica VIR: arhiv revije SHS

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?

Ko je "oče biološke taksonomije" švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (1689, Nűrnberg). V okviru EU ga lahko lovimo v jesenskih mesecih oktober in november le še v Sloveniji. Vprašanje pa je, koliko poznamo "znanega neznanca" - polha, ki spada v najstarejšo vrsto glodalcev na planetu. Že desetletja ga poleg drugih glodalcev na prostem preučuje muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, prof. dr.Boris Kryštufek. Pred leti smo se z njim med drugim pogovarjali tudi o tem, zakaj evropski načrt zaščite naravnih okolij Natura 2000 te živali ne ščiti oziroma jo prepušča odločitvam posameznih držav. FOTO: Navadni polh (glis glis) VIR: https://zelenilovec.com/wp-content/uploads/2022/11/Navadni-polh-Zeleni-Lovec.jpg

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Tudi seizmologi lahko merijo posledice podnebnih sprememb

Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazoval…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Erozija varne starosti v neoliberalnih časih

Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z Ekonomske fakultete Univerze v Londonu (London School of Economics and Political Science – University of London) tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivals…

Poslušaj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Razstava Pot ob žici v MAO tudi preizkus razumevanja preteklosti

V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spomins…

Poslušaj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Zgodovinsko-geografske razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia«, (Springer, 2026) po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovorn…

Poslušaj
Novica
23 min
Pogled v znanost

Ali je Bog pisatelj ali urar?

Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, s…

Poslušaj
Novica
20 min
Pogled v znanost

Maja Godina Golija: Etnolog je ves čas na preži in opazuje življenje

V Mariboru so 20. marca podelili Glazerjeve nagrade, najvišje nagrade za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru. Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo so izročili etnologinji dr. Maji Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. FOTO: Maja Godina Golija VIR: www.rtvslo.si

Poslušaj
Novica
27 min
Pogled v znanost

Jonas Lüscher – opisovalec spremenljivih razmerij med človekom in tehnologijo

Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/

Poslušaj
Novica
31 min
Pogled v znanost

Etnolog Ralf Čeplak Mencin (1955-2026)

Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Zeieva velika nagrada za življensko delo Maji Ravnikar

Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina

Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarsk…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

21. februar – UNESCOV svetovni dan maternega jezika

21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika! Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jez…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Satelitska misija BIOMASS meri prostornino lesa in CO2

V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)

Poslušaj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Od podob iz modrine do zgodb iz divjine

Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Umetna inteligenca in prostovoljci razkrili prave besede Kosovelovih rokopisov

Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Osmooka aphana – pajku z Madagaskarja ime nadeli v Ljubljani

Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v to…

Poslušaj
Novica
20 min
Pogled v znanost

Raznovrstnost fenomena mask v muzeju

Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše de…

Poslušaj
Novica
49 min
Pogled v znanost

Vloga znanosti pri nas in njen vpliv na ekonomsko-politični razvoj

Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Tehnološke možnosti velikih digitalnih jezikovnih modelov v slovenščini

Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina

Poslušaj
Novica
47 min
Pogled v znanost

Pogled v znanost: Doslej najbolj celovit prikaz slovenskih žrtev sistema nacističnih koncentracijskih taborišč

Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse držav…

Poslušaj
Novica
26 min
Pogled v znanost

Albin Ogris - spor za napredek

Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug…

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Dolgoročni projekt celovitega pristopa k razumevanju in ohranjanju dediščine

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

25 let Milenijske banke rastlinskih semen

Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje generacije ohranja svetovno rastlinsko biodiverziteto. Gre za partnersko sodelovanje 275 vrtov iz sto držav in ozemelj. Ambasadorka te največje svetovne banke semen je slovita gledališka in filmska igralka Kate Blanchett. Tam hranijo tudi semena 100 avtohtonih rastlinskih vrst iz Slovenije. Botanični vrt UL je ta semena nabral v letu 2013, nabiranje pa je financirala Milenijska semenska banka KEW. Vse od takrat naprej Botanični vrt z njo redno sodeluje. V najnovejši jubilejni izdaji Milenijske semenske banke so objavili tudi prispevek Botaničnega vrta UL. O vsebini prispevka, pomenu hranjenja rastlinskih semen in sodelovanju govorita predstojnik ljubljanskega vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. FOTO: Pogled iz zraka na Millenium Seed Bank – Kew v kraju Wakehurst v Veliki Britaniji VIR:…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Razvoj metode elektroporacije v kardiovaskularni medicini

Sredi novembra je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena delavnica o tehnologijah in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni na osnovi metode elektroporacije. Gre za perspektivno metodo, ki jo je pri nas v sodelovanju s kolegi iz medicinskih in drugih inštitutov Univerze v Ljubljani uvajal tokratni gost, prof.dr. Damjan Miklavčič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2015 je bil tudi osrednji organizator prvega svetovnega kongresa o elektroporaciji v Portorožu. Gre tudi za neporušno metodo nadomeščanja pasterizacije živil, ki jo že uporabljajo v živilski industriji. Neporušnost oziroma njena ciljna osredotočenost je obetavna tudi v onkološki medicini, saj v precejšni meri lahko nadomesti ustaljeno metodo odstranjevanja rakavih celic, kemoterapijo. Sredi novembra so v Ljubljani izvedli že tradicionalno »šolo elektroporacije«, ki je hkrati tudi del rednih predavanj medicinske fizike, udeležuje pa se je veliko raziskovalcev iz tujine. Področje elektroporacije ima zaslombo tudi s strani resornega ministrstva oziroma agencije, saj je že dolgo deležno t.im. programskega financiranja, kar mu omogoča normalno kadrovsko krepitev. FOTO: Shema interdisciplinarne zasnovanosti razi…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Zbornik Arhiva Republike Slovenije ob 80. obletnici ustanovitve

V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze

Poslušaj
Novica
22 min
Pogled v znanost

Kako naprej vzdržno v egiptovski puščavi z vedno manj vode

Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija. FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica. VIR…

Poslušaj
Novica
25 min
Pogled v znanost

Sodobno muzealstvo

Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot…

Poslušaj
Novica
23 min
Pogled v znanost

Železnice dežele Kranjske ob 200-letnici prve vožnje z vlakom

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil inženir George Stephenson, sin Roberta, ki je že pred njim poskušal modernizirati tovorni in potniški promet. Takrat se je začelo »stoletje železnic«. Obiskali smo enega od avtorjev in hkrati osrednjega koordinatorja razstave, arhivista Dejana Hvalo. Prikaz izbora arhivskega gradiva na temo železnic v okviru tedanje Vojvodine Kranjske so avtorji razdelili v 9 vsebinskih sklopov. Zgodovinski arhiv Ljubljana se namreč sestoji iz arhivov petih osrednjih mest nekdanje dežele, poleg glavnega mesta so z njim povezani še arhivi v Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in v Idriji. Razstavo so poleg sogovornika pripravili arhivisti, Luka Cerar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Iztok Hotko, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega. FOTO: Izsek iz enega od mnogih panojskih plakatov razstave, ki jo je…

Poslušaj
Novica
23 min
Pogled v znanost

Zakrasevanje Keopsove piramide v Gizi pri Kairu

Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, pro…

Poslušaj
Novica
24 min
Pogled v znanost

Značilnosti puščavskega krasa Egipta blizu Libije

Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev iz Egipta, sosednjih arabskih držav, tam pa je bila tudi ekipa iz Romunije in gostja iz Južnoafriške republike. Tja smo odšli na povabilo soorganizatorjev, krasoslovcev iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ti že več kot dve desetletji sodelujejo z Egiptovskim društvom za okoljske spremembe oziroma s profesorjem z Univerze v Aleksandriji dr. Magdyjem Torabom in njegovimi kolegicami in kolegi. O dolgoletnem sodelovanju in obojestranski izmenjavi izkušenj s kraškimi pojavi v Egiptu bo več povedal raziskovalec prof. dr. Tadej Slabe, donedavnega dolgoletni predstojnik postojnskega inštituta. V še dveh oddajah, ki si bosta sledili v oktobru, pa smo se posvetili preučevanju zakrasevanja Keopsove piramide v Gizi pri Kairu in antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin ter izku…

Poslušaj