RTVSLO – Prvi · Družba
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Kdo so tisti, ki ustvarjajo radijski program? Kaj jim delo na radiu pomeni, kako razmišljajo o radiu, programu, javnem servisu? Kaj mogoče še počnejo ob službi? Luka Bregar je gotovo eden tistih, ki ga odlikuje tudi ustvarjalnost. Izdal je knjižni prvenec, v katerem pa se ne izogne radiu, radijskemu delu. Ravno nasprotno. Roman Srčna frekvenca zato ni klasična ljubezenska zgodba.
PoslušajKako so se prehranjevali v prazgodovini? Kakšne jedi in začimbe so uporabljali v srednjem veku? Kakšni so ti starodavni okusi? Na vse to lahko odgovori Polona Janežič diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Zadnja leta se namreč strokovno in poljudno ukvarja predvsem z eksperimentalno arheologijo ter kulinarično zgodovino in arheologijo, pri čemer deluje tudi na področju diseminacije kulturne in prehrambene dediščine.
PoslušajPo izobrazbi je Pavla Peterle Udovič univerzitetna diplomirana arheologinja in magistrica znanosti. Zaposlena je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na območni enoti Novo mesto, kjer je bila tudi rojena. Je mati treh otrok, o katerih govori s ponosom, že drugi mandat predseduje Društvu prijateljev mladine Lavrica, svoje znanje in izkušnje pa udejanja tudi v podjetju ArheoVed, ki med drugim skrbi za promocijo arheološkega poklica. Njeno delo je tesno povezano s prizadevanji za boljše poznavanje in pozitivno vrednotenje kulturne dediščine – tako med odraslimi kot tudi med otroki in mladino. Vsakdan ji prinaša nove izzive, spoznanja in priložnosti za pridobivanje znanja. O njenem poklicu, odnosu do kulturne dediščine, delu z mladimi in številnih izzivih, ki jih prinaša njeno vsakdanje delo, se je s Pavlo Peterle Udovič pogovarjala Tadeja Bizilj.
PoslušajLiana Kalčina Srhoj, profesorica pedagogike, letošnja prejemnica najvišjega državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, je svoje poklicno in prostovoljsko delo posvetila otrokom, mladostnikom in družinam, zavzemanju za človekove pravice ter izboljšanju položaja žensk v družbi. Je soustanoviteljica programov Otroški parlamenti, Evropa v šoli in TOM telefon pri ZPMS ter soustanoviteljica Ženskega lobija Slovenije. Bila je tudi ustanovna članica UNICEF Slovenija. Ž e več kot štiri desetletja je deluje v nevladnem sektorju in je pomembno prispevala k razvoju prostovoljstva, participacije otrok ter enakosti v družbi.
PoslušajVeč kot štiri desetletja je arheolog Martin Horvat raziskoval preteklost Ljubljane in s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju njenega urbanega razvoja v srednjem in novem veku. Kot kustos za srednji vek in vodja dokumentacijske službe v Mestnem muzeju Ljubljana je sodeloval pri številnih pomembnih arheoloških raziskavah, med drugim na prostorih Ljubljanskega gradu, Turjaške palače, Gosposvetske ceste ... Bil je med prvimi, ki so v slovensko arheologijo uvedli sodobne stratigrafske metode in računalniško zajemanje podatkov neposredno na terenu. Posebno sled pa je pustil tudi na področju digitalne muzejske dokumentacije, z vzpostavitvijo sistema Kronos in njegove nadgradnje Kronos 2. Njegovo strokovno in pionirsko delo je pomembno zaznamovalo razvoj slovenske muzejske stroke. Za življenjsko delo je prejel najvišje priznanje – Valvasorjevo nagrado. Fotografija: Mestni muzej
PoslušajŽivljenjska pot mag. Roberta Hostnika je, kot že priimek pove, ves čas povezana z gozdom. Gozd je zanj nekaj tako lepega in prvinskega, da je to nemogoče opisati z besedami. Vse se je zgodilo spontano. Včasih, ko komu pove, da je gozdar, in mu ta razkrije, da je tudi sam želel opravljati ta poklic, mu mag. Robert Hostnik odvrne, da je to čudovit poklic, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu.
PoslušajVioleta Neubauer je skoraj tri desetletja delala na področju mednarodnih politik enakosti spolov. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je delovala v vladnem Uradu za žensko politiko in bila dvakrat izvoljena v odbor Združenih narodov za odpravo vseh oblik diskriminacij. Bila je predsednica odbora za enakost spolov pri Svetu Evrope, sodelovala je v številnih mednarodnih projektih, bila predsednica društva Ženski lobi Slovenije in sokoordinatorica Koalicije za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju. Njeno delo predstavlja preplet angažirane in neuklonljive osebne drže, strokovno utemeljenega delovanja in zavezanosti človekovim pravicam ter feministični etiki, njen doprinos k boljšemu položaju žensk in otrok tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru pa je neprecenljiv. Violeto Neubauer je pred mikrofon povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.
PoslušajNina Granda je arhitektka, urednica, založnica in publicistka. V svojem pestrem delovnem opusu, ki v največji meri zajema izdajanje revije Outsider, se dosledno ukvarja z arhitekturno kritiko – tako z opisovanem primerov dobrih praks kot z neusmiljenim opozarjanjem na napake in slabe odločitve. Za svoje založniško delo sta skupaj s partnerjem Matevžem Grando prejela naziv častna člana Zbornice za arhitekturo in prostor, z ustvarjalci revije Outsider pa tudi Plečnikovo medaljo.
PoslušajVečina ga bolj kot smučarskega skakalca pozna kot trenerja zlate generacije slovenskih smučarskih skakalcev. Robert Hrgota je po dveh letih na mestu pomočnika glavnega trenerja decembra 2020 postal glavni trener slovenske moške skakalne A-reprezentance. Star je bil nekaj čez 30 let, kar pomeni je bil najmlajši trener na tem mestu in po letošnjem podpisu nove pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije ostaja na tem položaju. Zakaj uživa zaupanje športnikov in občudovanje športne javnosti? Kako mu – vsaj na televiziji – uspe ohraniti miren izraz, ne glede na to, kaj se dogaja okoli njega? In kako ga je kot otroka sploh zaneslo v smučarske skoke? Robert Hrgota je bil gost oddaje Razkošje v glavi.
PoslušajSimona Muršec je predsednica društva Parada ponosa. Na tem mestu je že več kot 10 let. Je diplomantka mednarodnih odnosov, usposabljala pa se je tudi preko programov Sveta Evrope, kjer je pridobila certifikat nacionalne trenerke za učenje za človekove pravice. Je avtorica več priročnikov in publikacij za mladinske delavke in delavce ter trenerke in trenerje. Simona Muršec je dolgoletna aktivistka za človekove pravice in pravice marginaliziranih skupin ter se ukvarja s socialnim vključevanjem depriviligiranih. V oddaji Razkošje v glavi jo je ob mesecu ponosa gostil Miha Žorž.
PoslušajEva Strmljan Kreslin je ustanoviteljica in direktorica javnega zavoda Mala ulica Center za otroke in družine v Ljubljani. Tam se lahko srečujejo starši z majhnimi otroki, si izmenjujejo izkušnje, se podpirajo pri različnih izzivih starševstva in si pomagajo pri skrbi za otroke. Mala ulica je nastala tudi kot odgovor na konkretno potrebo po prostoru, ki bi ženske razbremenil občutka socialne izoliranosti, stisk in osamljenosti v zgodnjem obdobju materinstva. O začetkih Male ulice in izzivih sodobnega starševstva je Eva Strmljan Kreslin spregovorila v pogovoru z voditeljico oddaje Tito Mayer.
Poslušaj»Dobra otroška književnost nagovori vse«, pravi mladinska pisateljica in kritičarka Maša Ogrizek. Idej za zgodbe ji ne zmanjka, nove nastajajo tudi med sprehodi in kolesarjenjem. Najdragocenejši pa se ji zdi stik z mladimi bralci, ki je v teh dneh pri njej skoraj na vsakodnevnem urniku. Zakaj se ji zdi družinsko branje pomembno, kakšni kriteriji po njenem naredijo otroško knjigo kakovostno in kako pomembne so razne nominacije in nagrade za delo pisatelja – o vsem tem je Maša Ogrizek več povedala v pogovoru s Tadejo Bizilj v oddaji Razkošje v glavi.
PoslušajDr. Miloš Kosec je eden vidnejših predstavnikov novega vala slovenskih arhitektov. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v sodobni arhitekturi. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec. Poznamo ga tudi kot kustosa in plodnega publicista, ob tem pa je tudi član umetniško-raziskovalnega kolektiva Nonument, ki podpisuje slovenski paviljon na letošnjem Beneškem bienalu. Z njim se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.
PoslušajDr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu ženskosti in položaju žensk v družbi, zanimajo jo teme, povezane s človekovimi pravicami, reproduktivne pravice žensk, problem nasilja nad ženskami in manjšinami. Vse to se izjemno kaže v avtoričini drugi pesniški zbirki Švercam lubenice. Dr. Ana Makuc ob pisanju poezije prevaja feministično literaturo in feministično teorijo. Med drugim je prevedla kultno delo Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks, lani pa je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta prve britanske lavreatke, pesnice Carol Ann Duffy, in jo pospremila z bogato spremno besedo. Dr. Ano Makuc je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
PoslušajTudi tako imenovani sodobni konflikti ali vojne so namreč predmet arheoloških raziskovanj. To velja še posebno za prvo in drugo svetovno vojno. In s tem se ukvarja dr. Uroš Košir, ki preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh svetovnih vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč.
PoslušajTokratni gost je Mario Sambolec, človek integritete, širokih strokovnih znanj, humanističnih stremljenj in z globljo filozofsko pa vendarle povsem praktično življenjsko rdečo nitjo v delovanju. Je ustanovitelj podjetja Feelgood, kjer se ukvarjajo z osebnim trenerstvom, prehranskim svetovanjem in predavanji. Ni neznanec v slovenskem medijskem prostoru, a spoznajmo ga še malce drugače.
PoslušajApril je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
PoslušajPo svoje je težko dojeti, da nekdo poleg svojega poklicnega dela, ki zajema raziskovanje, pripravo projektov, objavljanje in delo s študenti, resno in zavzeto opravlja še vrsto drugih nič manj pomembnih reči. Gregor Antoličič je tako še predsednik sveta domače krajevne skupnosti Pekre na jugozahodnem obrobju mesta Maribor, amaterski igralec in režiser domačega kulturnega društva, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in – jagoda na torto vsega – predavatelj na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oddajo je pripravil Stane Kocutar. Foto: Osebni arhiv
PoslušajSlovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
PoslušajProf. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim na…
PoslušajV tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.
PoslušajPoleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi. Foto: Ela Mimi Pirnar
PoslušajRaziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
PoslušajDraga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
PoslušajV tokratnem Razkošju v glavi gostimo partnersko in spolno terapevtko ter diplomirano sinologinjo Špelo Gornik. Z avtorico oddaje Liano Buršič je spregovorila o organski spolnosti v primerjavi z mehanistično spolnostjo, o tem, zakaj še vedno idealiziramo dvojino, čeprav je performativna? Zakaj je eden glavnih srčnih poganjkov sram, po čem človek še vedno najbolj meri svojo vrednost in zakaj je tako težko biti pristen in prisoten? Pa tudi - čemu se ženske in moški tako radi udinjamo, podlegamo in nas pusti neizpolnjene in nedoživete ter kaj pomeni resnično živeti po srcu in duhu, etosu ter kakšne premike to prinese v odnosu do sebe in bližnjega.
PoslušajMaja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
PoslušajV tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.
PoslušajV tokratni oddaji Razkošje v glavi gostimo Zdravka Dušo. Pozna ga ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik, prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del, motor številnih knjižnih projektov in izdaj, ampak tudi oglaševalski svet, saj je avtor številnih reklamnih sloganov. Zdravko Duša, ki je pisal tudi scenarije in vodil scenaristične delavnice, je danes najbrž najbolj predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce. Zakaj Lukatelce?
PoslušajKaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
PoslušajZdravka Dušo pozna ne le svet založništva in gledališča, saj je bil dolga leta književni urednik in je prevajalec leposlovnih knjig in gledaliških del ter gonilna sila številnih knjižnih projektov in izdaj. Pozna ga tudi filmski, televizijski in oglaševalski svet. Je avtor številnih reklamnih sloganov. Danes je predan literarno-glasbenim dogodkom, ki jih je poimenoval Lukatelce.
PoslušajSvojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
PoslušajDr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.
PoslušajIvan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in s Trstom –, tudi širšim prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.
Poslušaj»Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti.« To so misli našega radijskega portretiranca v oddaji Razkošje v glavi, glasbenika Aleksandra Mežka. Oddajo je pripravila Darja Groznik.
PoslušajRed. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti.
PoslušajApolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
PoslušajMilan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovi…
PoslušajPot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, gosta v oddaji Razkošje v glavi.
PoslušajNataša Posel je dolgoletna direktorica društva Amnesty International Slovenije, ene najprepoznavnejših organizacij, ki se zavzema za človekove pravice, ozavešča javnost o položaju ranljivih družbenih skupin in izvaja različne kampanje ter izobraževalne dejavnosti. Nataša Posel vztrajno zagovarja enakopravnost, pomen enakosti, univerzalnost človekovih pravic in nedotakljivost človekovega dostojanstva. Njen dolgoletni boj za popravo krivic, ki so jih utrpeli izbrisani, in prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer romske skupnosti so prinesli pomembne spremembe v naši družbi. Natašo Posel je pred radijski mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
PoslušajAvtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.
PoslušajMatematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.
PoslušajNavdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!
PoslušajSaša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.
PoslušajLetošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila tako imenovana "Dežmanova kolišča" na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
PoslušajDr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo z…
PoslušajRudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.
PoslušajIgralec, performer in plesalec Primož Bezjak se je rodil leta 1977 v Mariboru. Tam je tudi odraščal in se po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zaposlen je v Mladinskem gledališču, dejaven je na neodvisni sceni, širša javnost pa ga pozna tudi po nekaterih briljantnih filmskih vlogah. Primoža Bezjaka predstavljamo v tokratni oddajo razkošje v glavi, z njim se je pogovarjal Miha Žorž.
PoslušajNeli Filipić je pisateljica z obsežnim opusom. Leta 1995 je izšel njen prvenec Lov na zvezde, za katerega je prejela prestižno Levstikovo nagrado za povest. Tri njene knjige so prejele nominacijo za nagrado večernica in tri nominacijo za nagrado desetnica. Leta 2023 je izšla njena prva knjiga za odrasle, zbirka kratkih zgodb z naslovom Srečni konci, v katerih močno prevladujejo ženski liki in skozi katere pisateljica odpira pomembna družbenopolitična in feministična vprašanja. Oddajo je pripravila, uredila in vodila Tita Mayer.
PoslušajPravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.
PoslušajČlovek je v svojem bistvu pravzaprav popotnik, od ene življenjske postaje do druge. Če pa k temu dodamo še neustavljivo željo po odkrivanju novih svetov in ljudstev, potem dobimo popotnika, ki mu nobena ovira ni pretežka. Eden takih je David Jurkovič: ekonomist, direktor, svečar, popotnik, ljubitelj glasbe in prostovoljec.
Poslušaj